Analiza stanja požarne varnosti v šolstvu
Vzgojno varstveni zavodi in šole

Milada Fabjan, MORS
Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi
in drugimi nesrečami
 
 


Zaradi požara, ki je popolnoma uničil osnovno šolo v Podzemlju, je bilo sklenjeno, da se še v letu 2002 opravi pregled objektov vzgojno varstvenih zavodov in šol v državi. V ta namen je bil izdelan vprašalnik, ki zajema najpomembnejše podatke o izvedenih ukrepih varstva pred požarom v objektu vrtca ali šole, organiziranosti in urejenosti poti za umik.

Inšpektorji so pregledali skupno 815 objektov, od tega 328 vzgojno varstvenih zavodov in 487 šol. Ugotovitve teh pregledov so podane v nadaljevanju v obliki preglednic, ki se nahajajo v Prilogi 2, tiste, ki pomembneje vplivajo na stanje varstva pred požarom pa tudi v obliki grafov s komentarjem.

Glavni vzrok za tako hitro razširitev požara, ki je v zaključku uničil objekt šole v Podzemlju v celoti (razen kasneje prigrajene telovadnice), je bil v pretežno gorljivih gradbenih materialih, iz katerih je bila zgrajena šola (montažni objekt). Iz preglednice lahko ugotovimo, da je med pregledanimi vrtci montažnih kar 25 % vseh objektov, med šolskimi objekti pa 6 %. Manjše število pregledanih objektov je kombiniranih, to je v zasnovi montažnih, s kasnejšimi dograditvami klasične gradnje.


Graf 3.4.1: Razvrstitev pregledanih objektov glede na gradnjo - odstotna delitev


Opomba: v legendi grafov poglavja 3.4 pomeni kratica VVZ vzgojno varstveni zavod


Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na omejitev širjenja požara in učinkovitost gasilcev, je delitev objektov na požarne sektorje, oziroma velikost največjega požarnega sektorja. Ugotovitve kažejo, da velika večina objektov nima izvedenih notranjih požarnih delitev, kar je pri 89 % vzgojno varstvenih zavodih in 83 % šolah. Posledica tega so objekti z razmeroma velikimi in zelo velikimi požarnimi sektorji, v katerih v povezavi z večjim številom etaž po naših ocenah ni zagotovljen varen umik v sili. V nadaljnjih grafih je izdelana delitev pregledanih objektov glede na velikost požarnih sektorjev in skupno število etaž.


Graf 3.4.2: Razvrstitev pregledanih objektov glede na delitev na požarne sektorje




Graf 3.4.3: Razvrstitev pregledanih objektov glede na velikost požarnega sektorja - odstotna delitev



Graf 3.4.4: Razvrstitev pregledanih objektov glede na število etaž




Pregled organizacijskih ukrepov varstva pred požarom, ki obsegajo sprejem požarnega reda z vsemi obveznimi prilogami, kaže, da kljub zakonski obvezi, ki obstaja od 1997 leta, niso uveljavljeni v vseh pregledanih objektih. Največ nereda pri njihovem izvajanju je bilo zaznano pri obveznem organiziranju požarne straže ob izvajanju kakršnihkoli požarno nevarnih vzdrževalnih del v objektih. Kar v 40 % primerov se ukrep požarne straže ne izvaja, čeprav je statistično ugotovljeno, da je nenadzorovano izvajanje vzdrževalnih del eden najpogostejših vzrokov za nastanek požara (tudi v požaru šole v Podzemlju). Zanimiv je tudi podatek, da se vaje evakuacije izvajajo le v 41 % pregledanih objektov, najbrž pa je posledica dejstva, da take vaje niso predpisane.

Graf 3.4.5: Pregled splošnih dokumentov



Iz pregleda rednega vzdrževanja naprav in opreme za varstvo pred požarom lahko ugotovimo, da je opremljenost pregledanih objektov skromna. Praktično so vsi objekti opremljeni z gasilniki, velika večina je tudi zaščitena s strelovodnimi napeljavami, ki so redno vzdrževane. Zaskrbljujoč je podatek, da je varnostna razsvetljava izvedena in redno kontrolirana le v 43% pregledanih objektov, predpisano potrdilo o brezhibnem delovanju varnostne razsvetljave pa je pridobljeno le v 15,6 %.

Graf 3.4.6: Pregled vzdrževanja naprav in opreme



Elementi varne evakuacijske poti so bili za preglednico izdelani po NFPA 101, Safety to Life from Fire in Buildings and Structures, ker nimamo ustreznega slovenskega predpisa.

Graf 3.4.7: Pregled evakuacijskih poti



Iz grafa skladiščenje nevarnih snovi v skladu s predpisi lahko ugotovimo, da kar v slabi tretjini pregledanih objektov ni poskrbljeno za ustrezno skladiščenje vnetljivih tekočin in gorljivih plinov, ki se v šolah in vrtcih v pretežni meri uporabljajo kot gorivo za ogrevanje in pripravo hrane.

Graf 3.4.8: Pregled skladiščenja nevarnih snovi v skladu s predpisi



Na podlagi ugotovitev izvedenega inšpekcijskega nadzora v vrtcih in šolah so bile oziroma še bodo povsod tam, kjer so bila ugotovljena odstopanja od predpisov, izdane ureditvene odločbe o odpravi ugotovljenih pomanjkljivosti. Zaradi dejstva, da v Republiki Sloveniji ni predpisa, ki bi določal elemente varnih poti za umik iz objektov, se lahko inšpektorji zaenkrat pri zahtevah za zagotavljanje le-tega sklicujejo le na izvajanje splošno priznanih ukrepov za varen umik.

V že prej omenjenih tehničnih smernicah NFPA, ki se v Republiki Sloveniji pogosto uporabljajo za načrtovanje varnih poti za nove objekte, so poleg splošnih zahtev v posebnem poglavju obravnavane tudi dodatne zahteve za varen umik iz objektov, namenjenih izobraževanju. Menimo, da bi na podoben način morali vključiti take specifične zahteve tudi v predpise, ki so v pripravi v Republiki Sloveniji in v njih določiti tudi minimalne pogoje za zagotavljanje varnega umika iz obstoječih objektov.