Zaradi požara, ki je popolnoma uničil osnovno šolo v Podzemlju,
je bilo sklenjeno, da se še v letu 2002 opravi pregled objektov
vzgojno varstvenih zavodov in šol v državi. V ta namen je bil izdelan
vprašalnik, ki zajema najpomembnejše podatke o izvedenih ukrepih
varstva pred požarom v objektu vrtca ali šole, organiziranosti in
urejenosti poti za umik.
Inšpektorji so pregledali skupno 815 objektov, od tega 328 vzgojno
varstvenih zavodov in 487 šol. Ugotovitve teh pregledov so podane
v nadaljevanju v obliki preglednic, ki se nahajajo v Prilogi 2,
tiste, ki pomembneje vplivajo na stanje varstva pred požarom pa
tudi v obliki grafov s komentarjem.
Glavni vzrok za tako hitro razširitev požara, ki je v zaključku
uničil objekt šole v Podzemlju v celoti (razen kasneje prigrajene
telovadnice), je bil v pretežno gorljivih gradbenih materialih,
iz katerih je bila zgrajena šola (montažni objekt). Iz preglednice
lahko ugotovimo, da je med pregledanimi vrtci montažnih kar 25 %
vseh objektov, med šolskimi objekti pa 6 %. Manjše število pregledanih
objektov je kombiniranih, to je v zasnovi montažnih, s kasnejšimi
dograditvami klasične gradnje.
Graf 3.4.1: Razvrstitev pregledanih objektov glede na gradnjo -
odstotna delitev
Opomba: v legendi grafov poglavja 3.4 pomeni kratica VVZ vzgojno
varstveni zavod
Eden najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na omejitev širjenja
požara in učinkovitost gasilcev, je delitev objektov na požarne
sektorje, oziroma velikost največjega požarnega sektorja. Ugotovitve
kažejo, da velika večina objektov nima izvedenih notranjih požarnih
delitev, kar je pri 89 % vzgojno varstvenih zavodih in 83 % šolah.
Posledica tega so objekti z razmeroma velikimi in zelo velikimi
požarnimi sektorji, v katerih v povezavi z večjim številom etaž
po naših ocenah ni zagotovljen varen umik v sili. V nadaljnjih grafih
je izdelana delitev pregledanih objektov glede na velikost požarnih
sektorjev in skupno število etaž.
Graf 3.4.2: Razvrstitev pregledanih objektov glede na delitev na
požarne sektorje
Graf 3.4.3: Razvrstitev pregledanih objektov glede na velikost požarnega
sektorja - odstotna delitev
Graf 3.4.4: Razvrstitev pregledanih objektov glede na število etaž
Pregled organizacijskih ukrepov varstva pred požarom, ki obsegajo
sprejem požarnega reda z vsemi obveznimi prilogami, kaže, da kljub
zakonski obvezi, ki obstaja od 1997 leta, niso uveljavljeni v vseh
pregledanih objektih. Največ nereda pri njihovem izvajanju je bilo
zaznano pri obveznem organiziranju požarne straže ob izvajanju kakršnihkoli
požarno nevarnih vzdrževalnih del v objektih. Kar v 40 % primerov
se ukrep požarne straže ne izvaja, čeprav je statistično ugotovljeno,
da je nenadzorovano izvajanje vzdrževalnih del eden najpogostejših
vzrokov za nastanek požara (tudi v požaru šole v Podzemlju). Zanimiv
je tudi podatek, da se vaje evakuacije izvajajo le v 41 % pregledanih
objektov, najbrž pa je posledica dejstva, da take vaje niso predpisane.
Graf 3.4.5: Pregled splošnih dokumentov
Iz pregleda rednega vzdrževanja naprav in opreme za varstvo pred
požarom lahko ugotovimo, da je opremljenost pregledanih objektov
skromna. Praktično so vsi objekti opremljeni z gasilniki, velika
večina je tudi zaščitena s strelovodnimi napeljavami, ki so redno
vzdrževane. Zaskrbljujoč je podatek, da je varnostna razsvetljava
izvedena in redno kontrolirana le v 43% pregledanih objektov, predpisano
potrdilo o brezhibnem delovanju varnostne razsvetljave pa je pridobljeno
le v 15,6 %.
Graf 3.4.6: Pregled vzdrževanja naprav in opreme
Elementi varne evakuacijske poti so bili za preglednico izdelani
po NFPA 101, Safety to Life from Fire in Buildings and Structures,
ker nimamo ustreznega slovenskega predpisa.
Graf 3.4.7: Pregled evakuacijskih poti
Iz grafa skladiščenje nevarnih snovi v skladu s predpisi lahko ugotovimo,
da kar v slabi tretjini pregledanih objektov ni poskrbljeno za ustrezno
skladiščenje vnetljivih tekočin in gorljivih plinov, ki se v šolah
in vrtcih v pretežni meri uporabljajo kot gorivo za ogrevanje in
pripravo hrane.
Graf 3.4.8: Pregled skladiščenja nevarnih snovi v skladu s predpisi
Na podlagi ugotovitev izvedenega inšpekcijskega nadzora v vrtcih
in šolah so bile oziroma še bodo povsod tam, kjer so bila ugotovljena
odstopanja od predpisov, izdane ureditvene odločbe o odpravi ugotovljenih
pomanjkljivosti. Zaradi dejstva, da v Republiki Sloveniji ni predpisa,
ki bi določal elemente varnih poti za umik iz objektov, se lahko
inšpektorji zaenkrat pri zahtevah za zagotavljanje le-tega sklicujejo
le na izvajanje splošno priznanih ukrepov za varen umik.
V že prej omenjenih tehničnih smernicah NFPA, ki se v Republiki
Sloveniji pogosto uporabljajo za načrtovanje varnih poti za nove
objekte, so poleg splošnih zahtev v posebnem poglavju obravnavane
tudi dodatne zahteve za varen umik iz objektov, namenjenih izobraževanju.
Menimo, da bi na podoben način morali vključiti take specifične
zahteve tudi v predpise, ki so v pripravi v Republiki Sloveniji
in v njih določiti tudi minimalne pogoje za zagotavljanje varnega
umika iz obstoječih objektov.